Samotna je pot,
ki si jo izbrala,
nemirna cesta,
brez povratka.
Nekega dne
boš spet našla svojo luč,
ne obupaj
bodi močna!
Poslušaj svoje srce
dovoli, da te tvoja
ljubezen vodi
skozi temo tja,
kjer si nekoč že bila
Verjamem, verjamem, verjamem Vate!
Poslušaj svoje sanje
bodi TI, angel dobrote
ničesar ni, česar ne bi mogla storiti
Verjamem, verjamem, verjamem Vate!
Sama čisto sama boš šla
z odprtim srcem
z zaupanjem v vesolje..
Ne nehaj iskati
ne oziraj se nazaj
ne čakaj
da se zdani!…
Sledi svoji zvezdi
pojdi tja, kamor te bodo ponesle sanje,
nekega dne se jih boš dotaknila
Če boš verjela, verjela, verjela Vase!
Sledi svetlobi
ne ugasni plamena, ki ga nosiš
globoko v sebi
spomni se,
da jaz
Verjamem, verjamem, verjamem Vate!
Nekega dne te bom našla
nekega dne me boš našla tudi ti
in ko te bom trdno objela
bom vedela,
da je resnično!
Il divo & Celine Dion
Človek se včasih počuti tako potrtega…praznega, samega…kam so vsi šli??! Sam si s sabo, sediš v kotu na stolu in razmišlaš…
o vseh mogočih stvareh tistih, ki so bile, ki so in tiste, ki si jih želiš ne veš pa kaj v resnici bo!
Začutiš strah pred prihodnostjo, negotovostjo…edino kar lahko nardiš je, da se vživiš v sedanjost in jo vživaš v takih in drugačnih okoliščinah, dogodkih, katerim si lahko štat, če se le potrudiš in hočeš da ti ne pridejo do živega!
Okoli tebe se vedno najdejo dobri ljudje, ki ti hočejo dobro, samo če jim pustiš blizu! Nekateri so ti zgled, drugih karakterji ti niso všeč, pobereš njih nasvete, ki so ti kul in veš da ti bodo pomagali!
Ostalih ki ti niso kul se enostavno izogneš! In tako gre life iz dneva v dan, ko ne veš kaj bo, ko veš kaj si želiš in ne veš katere ljudi spoznaš!
Kot v labirintu,
vrtiš se v krogu, veš kaj bi rad, pa ostaneš brez moči…, ker tekaš tja v prazno, kjer cilja, ki si si ga postavil nej!So le sanje iluzije, ki radi bi da uresničijo se! Misli naenkrat so v petih koncih, vse naenkrat pač ne gre, počasi, premišljeno, korak za korakom lahko dopolnjuješ se!
In ko to dosežeš lahko drugega bodriš, mu svetuješ, kaj tebi pomagalo je, zapleteno veliko je stvari, od ljubezni, smrti, ciljev, uspeha, pa vse do “pravega” življenja.
Dostikrat si sami zapletemo čeprav vemo da naša mlada glavca vredna teh živcev ni!
…blo je vse težje, dokler tebe spoznalo ni srce!
….blo napeto, nesproščeno, ker vedelo ni kam naj gre, in s kom?!
Sedaj me dopolnjuješ in tisti včasih bledi…
Prosim odpri se mi, ker čutm da nekej te mori!
Prisluhniti mi ni problem, te objeti, poljubiti, da umiri se tvoje srce!
Vse je s svojim namenom se dogajalo in se dogaja, včas težko, včas še težje, je ko objela bi te, pa tuk daleč je tvoj objem …
Vrjemi bejbi včas je mim, stvari se bodo umirile in takrat pridemo na vrsto me!
Rada bi življenje mela,
kot nekdo, ki lahko kamorkoli gre, in “nima” skrbi, ter noben mu ne teži!
Osebe, katere rada mela bi življenje kot ga majo one, ne želi tega si!
Tudi one probleme majo,
čeprav si misliš, da so brez skrbi! Pa tut unmu ki tako živi, v glavi ma skrbi, ki zate so kot da jih ni…misliš da vse idealno jim gre, da ti problemi ki jih majo, zate niso nič:)
Ampak tudi njih boli, čeprav bolečine, misliš si, ti občutil z njihovimi “malimi”problemi ne bi!
Ampak nočem njihovih skrbi,
samo živela bi kot oni,
ampak tudi oni v trenutku skrbi,
imeli življenje bi kot ti!
Trenutki nemoči in bolečine krepijo tvoje telo ga naredijo močnejšega! V življenju se marsikaj zgodi, kar ne bi tli, a jebi ga tut to se preživi!;)
Nasilje, sovraštvo, hinavščina, zahrbtnost, zloraba, droga in besede, ki ti pretrgajo srce… Še tisto zadnjo nit življenja, ki si jo imel, kot otrok poln energije, ki počasi kopni in ne veš kaj bi,…Počutiš se samga, nimaš se rad, gruntaš kaj narobe je s tabo, da to se dogajal ti je???why? Preklel bi vse, cel svet, a bolečina je premočna in solz prisiliti ne more nihče!
Živiš iz dneva v dan, v hudi notranji bolečini, kot otrok in čakaš kdaj udarila bo strela, kot da jih dovolj že ni bilo??!!Ne vidiš izhoda, vidiš samo trnje, bodeče, rdeče, polno krvi in umazanije, vidiš samo eno rešitev – smrt?! Ja na to pomisliš in do dam te znajo pripeljat ljudje, za katere si mislil da so ti najbližji in da jih maš najraje in oni tebe?! Razočarajo te pustijo posledice, katerih ne rešiš hmal se!!
Taka bolečina globok je pečat, da odstraniš jo traja…
Ne morem tja kamor si želim? Delati tisto kar me veseli? gledati stvari in jih počet, ki me navdihujejo? reči pridm k pridm?narediti kar čutim?obleči tisto v katerem se počutim najbolje? reči ne če mi ni? se bolj počasi odločati?…
To so le vprašanja, brez akcije, ki ne vidijo dejstev! Vse je lahko tako, če verjameš to!? Nehat treba sanjat, samo sanjat in si ne delat iluzij, ja sanje so najlepše, vse se zdi lepo in uresničljivo a kaj ko v realnosti je tisti svetli delček sanj, ki se noče množiti in reči dovoli si! Bodi to kar si, živi življenje kot si ga zaslužiš, ne delaj stvari do katerih ti ni, življenje maš le eno, in glej da ne bo prezgodaj izgubljeno! DRZNI SI!
Kot ptica, polna novih idej, novih spoznanj, prijetnih občutkov, nežnih dotikov, dolgih pogovorov, močnih objemov, dobrih komadov,
adrenalinske vožnje skozi obdobja miru, nestrpnosti, norije, umetnosti, plesa, živčnosti, uspeha, poraza, bolečine, moči, nemoči, izbire, potrtosti, energije, ohromelosti, aktivnosti, zmag in porazov,
Vse bližje nebu, višje oblakom, nižje neuspehu
in realno življenje z osebo, ki jo LJUBIM!
Ko ne vidiš izhoda, na koncu tunela je svoboda, luč odrešenja, a pot do nje je tako dolga….dolga kolikor si sami pustimo da traja!
Ko človek že skoraj obupa, pride tisti žarek, ki te vzpodbudi, da ne odnehaš in ga iščeš naprej, kjerkoli, kadarkoli samo da bi prišel in ti podaljšal tisto zadnjo sapo, ki jo loviš, da boril bi se! Če je sreča pride pravi čas, dvigneš se in vidiš luč, ki vse bližje ti je!
Ne misliš več na obup, le na cilj, ki si si ga postavil v glavi, ko vsa temnih misli blodi naokrog…Ko si misliš, da vse je izgubljeno, da postaviti na noge ne moreš se, življenje se ti odvijati začne, v dobri smeri, ker premaknil si s temno mračno glavo v pravi smeri se!
Takrat se odvije ti film in zaživiš, vidiš malenkosti dobre, ki prej so ti tuje bile! Zaživiš kot bi prej hotel, in nasmeješ se za nazaj ter si misliš!
Oh življenje je lepo, če narediš si tako, vse se premaga, če le hočeš to!
Daješ mi luč v življenju, zaradi katere se mi kri po žilah topi, prej iz trdnih delcev nemoči v moč in tekočino, ki hlapi tja kamor srce želi! Si kot poživilo, ki spremlja me v temi, medtem ko moja duša spi! Srce pa jadra, ker tebe si želi, ob meni vse dni! Si kot reka, ki teče in ne vidi ovir, zaradi katere jaz lažje živim…
Si kot sonce, ki sveti v temi,
premaga strah in vodi stopinje
ter mi lajša poti!
Si kot sončni vzhod, ki daje dnevu čare svoje moči! Polno energije dobim sm da z mislimi k tebi hitim!
In veselim se že vnaprej, da vidim te čimprej!
